Zakaj se sklepi z leti obrabijo?
Obraba sklepov je pojav, ki je tesno povezan s staranjem človeka. Strokovno pravimo obrabi artroza, ki je degenerativni pojav v našem telesu. Degenerativne spremembe v sklepu so pojav, ki jih povzročajo obrabe in drugi dejavniki, ki jih prinaša staranje.
Kaj natančno se v sklepu obrablja in ali imamo vpliv na to, si preberite v spodnjem zapisu.
Razkrili bomo tudi s kakšnimi vajami krepimo sklepe in kako se spopadati z bolečinami, ki jih povzroča obraba sklepov.
Vzroki za obrabo sklepov
Zakaj se sklepi obrabijo?
Zato, ker se starajo ali, ker so utrpeli poškodbo. Staranje človeka je tesno povezano z obrabo sklepov in obratno. Naši sklepi nosijo težo telesa, skrbijo za pokončno držo telesa in nudijo gibanje.
Najpogostejši vzroki za obrabo naših sklepov so:
- dedna zasnova, ko hrustanec ni tako odporen kot sicer
- težko fizično delo
- pretirano naprezanje pri športu
- nepravilna drža npr. pri sedenju v službi, za računalnikom
- poškodba sklepa (zlom)
- različno dolge okončine
- prevelika telesna teža in s tem pretirana obremenitev sklepov, predvsem spodnjih okončin
- artritis, sladkorna bolezen, spondiloza itd.
Naši sklepi so sicer različni in opravljajo različne funkcije, pa vendar je sklep stik dveh ali večih kosti, ki se med seboj stikata s hrustanci. Zgradba hrustanca v sklepih je specifična, saj ima izjemne mehanske lastnosti, ker prenaša tresljaje, udarce in trenje. Obenem pa omogoča gladko drsenje sklepnih površin, kar človeku omogoča gibanje.
Zakaj se hrustanec obrabi?
Ker je vzrok nastanka obrabe hrustanca, nas zanima kaj je hrustanec, iz česa je sestavljeni in zakaj se obrabi.
Hrustanec je gelu podobna snov, ki v sklepu omogoča gladko drsenje z minimalnim trenjem. Zgradba hrustanca je specifična, saj ima izjemne mehanske lastnosti, sestavljen je iz 80% vode, obdaja pa ga čvrsto vezivno ogrodje, ki mu rečemo matriks.
Hrustančno tkivo je zelo slabo prekrvavljeno in presnovno manj dejavno, zato je bolj dovzetno za obrabo. Ker je slabo prekrvavljeno se tudi obnavlja izredno počasi. Znano je, da obraba hitreje napade sklepe spodnjih okončin in hrbtenice, ker so bolj obremenjeni (koleno, gleženj, prsti na nogah…).
Najpogosteje prizadeti sklepi
Najpogosteje prizadeti sklepi so tisti, ki nosijo največjo telesno težo človeka, zato je najpogostejša:
- obraba kolena,
- obraba kolkov
- mali sklepi v hrbtenici,
- sklepi prstov na rokah…
Najpogosteje se obrabijo tisti sklepi, ki nosijo največjo težo telesa, zato se mali hrbtenični sklepi in vretenca pogosto obrabijo, kar imenujemo tudi spondiloza hrbtenice. Na povezavi preberite kaj je degeneracija diska in kakšni so simptomi pri spondilozi vratne ali ledvene spondiloze.
Dejavniki tveganja za obrabo sklepov
Največji dejavnik tveganja za obrabo sklepov je staranje, na katerega nimamo vpliva. Starost je najtesneje povezana s pojavnostjo obrabe sklepov, ker se zleti spremeni struktura hrustanca v sklepih, na hrustančevo tkivo se začnejo odlagati kristali, vrhnji sloj hrustanca pa začne propadati in debelina sklepnega hrustanca se precej zmanjša. Vse to močno pospeši obrabo sklepov.
Močan dejavnik tveganja, predvsem pri nosilnih sklepih, kot je koleno, je debelost oziroma prekomerna telesna teža. Debelost na sklepe povzroča povečan mehanični pritisk oziroma stres, kar pospeši obrabo sklepa.
Spol je dejavnik tveganja, saj je znano, da ženske v času menopavze zbolevajo za osteoporozo, kar ima velik vpliv na obrabo sklepov. Osteoporoza je bolezen poroznih kosti, ker predstavlja velik strah za zlome poroznih kosti in tudi prehitro obrabo sklepov. Hkrati pa na pojav obrabe sklepov pri ženskah vpliva tudi drugačna anatomska morfologija sklepa, ki lahko povzroči večji stres na sklepno površino v primerjavi z moškim.
Artroza oziroma obraba kolka je pri ženskah pogostejša zaradi anatomije sklepa, kjer je manjši premer glavice stegnenice. To lahko povzroči večji stres na sklepno površino v primerjavi z moškimi, kar pa seveda povzroča bolečine v kolkih.
Naslednji dejavnik tveganja za prezgodnjo obrabo sklepov je genetska predispozicija, kar pomeni, da če je v družini že poznana obraba sklepov. Vplivajo pa tudi mehanični dejavniki, kot so anatomska odstopanja zaradi motenj v razvoju ali prirojene anomalije (različno dolgi okončini). V skupino mehaničnih dejavnikov tveganj za razvoj prezgodnje obrabe sklepov pa spadajo tudi prekomerna športna aktivnost in preobremenitvene poškodbe sklepnega hrustanca (težko fizično delo).
Preobremenitvene poškodbe hrustanca so dejavnik tveganja za nastanek prezgodnje obrabe sklepov in hkrati nevarnost za bolečine v hrbtenici.
Kako lahko vplivamo na potek obrabe sklepov?
Na obrabo sklepov lahko vplivamo tudi sami. Kljub staranju je potrebno, za zdrave sklepe, ostati aktiven. Na sklepe in kosti zelo dobro vpliva vadba z uporabo uteži, če je možno pod nadzorom strokovnjaka, saj je pravilnost izvedbe aktivnosti zelo pomembna.
Naš življenjski slog narekuje veliko sedenja za računalniki in zato je potrebno poskrbeti za pravilno držo telesa na stolu; prav tako je drža pomembna pri športu. Športne aktivnosti naj bodo zmerne.
Pomembno je ohranjati normalno telesno težo glede na višino, starost in spol, saj je debelost pomemben dejavnik tveganja za prezgodnjo obrabo sklepov. Pri težkih fizičnih delih je pomembno pravilno dvigovanje težkih bremen.
Prispevek je za bodizdrav.net pripravil Magus
