Prekomerna telesna teža – moja zgodba o tem, kako sem si pomagala z metodo EFT
Pred približno tremi leti so se mi kilogrami začeli vztrajno kopičiti. Kot prvi vzrok je bila sprememba načina življenja.
Zaradi službe in dopolnilnega dela sem počasi, počasi začela opuščati hojo in gibanje na sploh ter dneve pretežno presedela.
Prekomerna telesna teža in kilogrami so se vztrajno nabirali. Nisem odreagirala, dokler nisem prišla na 68 kg. Moja idealna teža, ne po zdravniških merilih, ampak po merilih, ko se sama dobro počutim, je med 58 in 62 kg.
No, takrat sem prvič sklenila, da bom nekaj naredila na tem. Vedela sem, da je tudi moj način prehranjevanja nezdrav. Rada sem posegala po sladkem, po sirih, sirnih namazih, špagetih z raznimi omakami in podobno.
Zvečer sem posegla po koščku peciva ali čokolade, in nezavedno, ja, najprej je bilo nezavedno, pojedla veliko več, kot sem nameravala.
Poznate to, ko naenkrat izgine 20 dag čokolade? Ali zavitek keksov?
Seveda sem se potem počutila slabo. Imela sem občutke krivde, jezna sem bila nase in podobno. In ker tapkam že kar nekaj let, sem globoko v sebi vedela, da hranim neko nezadovoljstvo, nekaj kar si mogoče nisem še pripravljena priznati.
Mogoče je ta “nekaj”, nekaj zelo starega. Mogoče je tega “nekaj” več.
Vendar roko na srce, takrat (še) nisem imela veliko volje in želje shujšati. Zdelo se mi je nemogoče odpovedati se temu, kar imam rada.
Kljub temu sem neke nedelje, ko sem se odpravila na hrib Nanos, med hojo tapkala na prenajedanje z roladicami, ki sem jih takrat oboževala.
Čeprav se prenajedam s temi roladicami in vem, da si s tem škodim, sem se namenila, da s tem nekaj naredim.
Začutila sem močan odpor do tega, da bi se odpovedala tem Gorenjkinim roladicam, oblitih s čokolado, velikih za tri majhne grižljaje.
Lahko sem čutila njihov božanski okus. Tapkala sem na ta odpor “Ne bom se odpovedala tem roladam, ni variante, ne morem se jim odpovedati, nočem se jim odpovedati.”
Na misel mi je prišlo “da sem se v življenju marsičemu odpovedala, temu se pa pač ne bom”.
Tapkanje in raziskovanje
S pomočjo tapkanja sem raziskovala “čemu vsemu sem se odpovedala” v življenju. Ja, to je bolelo.
To je bi začetek moje prve diete v življenju – hujšanje s pomočjo tapkanja.
Če kdo misli, da je hujšanje enostavno, se moti. Po mojih izkušnjah, in vse kar tu pišem, so pač moje izkušnje, moraš najprej imeti močno željo shujšati.
In kot sem rekla, se je en del mene temu močno upiral. Ko sem si včasih zvečer vizualizirala sebe, kot osebo s 62 kg (na nočni omarici sem imela celo sliko te mene, kakršna bi želela biti), mi je to zelo težko uspevalo.
En del mene s preveč kilogrami se je čisto v redu počutil.
Tako sem sčasoma prišla na 70 kg. Po obljubah, ki sem jih dala sebi, da bom shujšala na 65 kg, sem v resnici prišla na 75, aprila letos se je kazalec na tehtnici začel pomikati proti 80-im kg.
Poleg tega, da sem se počutila starejšo vsaj za 10 let, pa okorno, so se mi začele pojavljati bolečine v nogah.
Zunanjim izgovorom, kot so leta, pa mena, nisem nasedala, kajti vedela sem, da je to nesmisel. Pri skoraj 80 kg sem se zavedela, da je skrajni čas, da poiščem vzrok mojega prenajedanja in načina življenja.
Ali se res imam tako zelo malo rada, po vseh teh letih dela na sebi, čiščenja navlake, da si škodim sebi, svojemu počutju, svojemu zdravju s hrano?
Kaj je tisto v meni, kar tako pridno hranim?
Začela sem vztrajno “raziskovati”, v glavnem s pomočjo tapkanja.
Preverjala sem svoje občutke glede svojega telesa. Tapkala sem na jezo, sram, krivdo, ko sem se zvečer prenajedla, največkrat nezavedno. Pa na to, da se en del mene še zelo upira temu, da bi se odpovedala hrani.
Raziskovala sem, kakšne so bile pri nas doma navade prehranjevanja v mojem otroštvu, kakšno je bilo vzdušje pri mizi in podobno.
S pomočjo tapkanja sem ozavestila, “da se bojim biti lačna” in “da mi lakota povzroča fizično bolečino v želodcu”.
Ugotavljala sem, kaj mi danes v mojem življenju ni všeč, kaj bi spremenila.
Ciljev glede kilogramov si nisem zastavljala, ker bi me to samo obremenjevalo in utesnjevalo. Moj načrt je bil raziskovati, spremeniti način prehranjevanja, biti bolj fizično aktivna, enkrat tedensko stopiti na tehtnico, hujšati in vztrajati.
Počasi sem ozavestila to, kako škodim svojemu telesu, zdravju, počutju
Moja telesna teža se je po določenem času začela zmanjševati. V petih mesecih sem izgubila 7 kilogramov. Spremenila sem način prehranjevanja.
Pri tem naj povem, da si včasih brez slabe vesti privoščim tudi kaj nezdravega ali redilnega. Sem vsejedka in zagovornica doma pridelane hrane, sadja, zelenjave.
Zopet sem začela več hoditi v hribe in seveda tudi “po ravnem”.
Moje delo seveda še ni končano
Hrana je pač zelo priročen način reševanja težav. Vendar ko enkrat to ozavestiš, je možnost, da zopet zapadeš v to past, manjša.
Bolj koristno je, da poiščemo razlog našega nezadovoljstva ali drugih težav in “ukrepamo”.
Če zaključim: hujšanje ni enostavno. Pravzaprav nobena sprememba ni enostavna.
Vendar je vse mogoče. Treba je samo začeti.
Ko pa naletite na samoblokado, poiščite pomoč prijatelja, EFT izvajalca ali drugo pomoč.
Ni sramotno obtičati, nesmiselno pa je nič narediti za to, da vstanemo in gremo dalje.
Prispevek je za bodizdrav.net pripravila Tanja Turnšek, EFT izvajalka.
